V Nemčiji, natančneje na Bavarskem, so se po dolgih letih razprav končno uveljavili predpisi o t.i. bavarskem vodocentru, torej dajatvi za zajemanje podzemne vode. Kljub temu, da je kabinet načrt potrdil, so konkretni predlogi izzvali ostre kritike Städtetaga, združenja bavarskih mest. Mediji, kot sta stern.de in abendzeitung-muenchen.de, poročajo o nezadovoljstvu in burnih odzivih na sprejete regulacije.

Kmetje iz območij Beit Abu Ataf in Bani Džala v guvernoratu Dhamar v Jemnu so pozvali centralne oblasti v Sani in lokalne oblasti, vključno z upravo v okrožju Al Hada, da ukrepajo in izvajajo navodila glede izkoriščanja vode, ki pripada delničarjem v sistemu sončne energije za arteške vodnjake. Kmetje trdijo, da jim je odvzeto pravo do uporabe vode in deležev.

Indija načrtuje gradnjo mega jezu kot odgovor na kitajsko gradnjo jezov v Himalaji, ki vzbuja zaskrbljenost glede nadzora nad vodnimi viri. Načrtovani jez je sprožil proteste lokalnih plemen na nogometnem igrišču, obdanem z gorami, saj se ti bojijo vpliva na njihovo življenje in okolje.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je uvedlo dovolnine za rabo vode, ki jih bodo morali imetniki vodnih dovoljenj plačevati od leta 2026. Po navedbah ministrstva naj bi ta ukrep odpravil dolgoletno neenakost med imetniki vodnih pravic. Poudarili so, da se cena vode za gospodinjstva ne bo spremenila. Nova ureditev naj bi zagotovila pravičnejšo obravnavo.

Združene države Amerike in Mehika so dosegle dogovor glede spora glede vode, ki je nastal zaradi neizpolnjevanja obveznosti Mehike v skladu s sporazumom o delitvi vode. ZDA so zagrozile z uvedbo carin, a je Mehika obljubila, da bo od 15. decembra sprostila 249,163 milijonov kubičnih metrov vode za ZDA, s čimer naj bi izpolnila svoje obveznosti iz sporazuma iz leta 1944.

Donald Trump je zagrozil Mehiki z višjimi carinami zaradi spora glede vode, pri čemer je obtožil Mehiko, da ne zagotavlja dovolj vode za ameriške kmete. Poleg tega je Trump napovedal, da bo uvedel visoke carine na kanadska gnojila, če bo ocenil, da je to potrebno za spodbujanje domače proizvodnje.

Afganistan in Pakistan sta se udeležila drugega kroga kriznih pogovorov v Turčiji, da bi zmanjšala napetosti na meji med državama.

Senat je sprejel reformo zakona o amparu, ki jo je poslala poslanska zbornica. Opozicija je spremembe obtožila 'simulirane retroaktivnosti'. Poslanska zbornica pa je prejela in posredovala komisiji za finance predlog zakona senata o reformah carinskega zakona.

Etiopija je začela program cepljenja proti malariji v coni South Omo in hkrati izvedla obsežno delitev mrež proti komarjem, impregniranih z insekticidom, v 58 okrožjih z visoko stopnjo obolevnosti. Ta dvojni pristop naj bi okrepil zaščito otrok pred malarijo na tem območju, s čimer je Etiopija postala 23. afriška država, ki je uvedla cepivo proti malariji.

Razpoke v pakistanski vladajoči koaliciji so se poglobile, ko so poslanci PPP protestno zapustili nacionalno skupščino zaradi izjav glavne ministrice Punjaba, Maryam Nawaz, o spornem projektu kanalov Cholistan. Spor se je začel zaradi kompenzacij za poplave prek programa BISP, nato pa se je razširil na vprašanje vodnih pravic, pri čemer je Maryam Nawaz poudarila, da voda, namenjena za puščavo Cholistan, pripada provinci Punjab.

Vlada je imenovala Urško Hočevar, univerzitetno diplomirano inženirko gradbeništva, za direktorico Direkcije RS za vode za polni petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja. Hočevarjeva je direkcijo vodila kot vršilka dolžnosti od avgusta lani, kamor je prišla iz podjetja Prodnik.

Kitajska gradnja novega mega jezu na Tibetu je sprožila zaskrbljenost v Indiji zaradi potencialnega zmanjšanja pretoka vode v rekah, ki so ključnega pomena za indijsko gospodarstvo in preživetje prebivalstva. Indijske oblasti se bojijo, da bi lahko Kitajska preusmerila do 40 milijard kubičnih metrov vode, kar bi znatno vplivalo na količino vode, ki jo Indija prejme na ključni mejni točki. Indija načrtuje pospešitev gradnje lastnega jezu, da bi ublažila morebitne negativne posledice kitajskega projekta. Po nekaterih virih naj bi se pretok vode v sušnem obdobju zmanjšal tudi do 85%. Indijska vlada že od začetka leta 2000 razmišlja o projektih za nadzor pretoka vode iz tibetanskega ledenika Angsi.

Etiopija je uradno odprla Veliki etiopski renesančni jez, največji hidroelektrarni projekt v Afriki, ki naj bi zagotovil elektriko milijonom Etiopijcev. Premier Abiy Ahmed je poudaril, da je jez velik dosežek za vse temnopolte ljudi. Odprtje je sprožilo proteste Egipta.

Etiopski premier Abiy Ahmed je uradno odprl Veliki etiopski renesančni jez (GERD) na Modrem Nilu. Jez naj bi spodbudil gospodarstvo, odpravil pogoste izpade električne energije in podpiral razvoj električnih vozil. Etiopski premier je poudaril, da jez ne predstavlja nevarnosti za Egipt in Sudan.

Talibani v Afganistanu pospešeno gradijo nove infrastrukturne projekte, vključno z jezovi in namakalnimi sistemi, kar zaostruje napetosti z Iranom. Iranska vlada obtožuje talibane, da z zajezitvijo reke Hari ogrožajo oskrbo mesta Mašhad z vodo, in to vidi kot sovražno dejanje. Iranski časniki poročajo, da se zaradi tega zaostruje vodna kriza, saj je Iran ena najbolj sušnih držav na svetu.

Egipčanski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je med skupno tiskovno konferenco z ugandskim kolegom Yowerijem Musevenijem v Kairu poudaril, da Egipt podpira razvojne napore v državah porečja Nila. Vendar je opozoril, da bo Egipt zavrnil vse projekte, ki bi lahko vplivali na njegov delež vode iz reke. Al-Sisi je ponovil popolno zavračanje enostranskih ukrepov v vzhodnem porečju Nila in posvaril, da država ne bo prezrla nobene grožnje svoji vodni varnosti. Dodal je, da se tisti, ki mislijo, da bo Egipt zanemaril svoje pravice do vode, 'popolnoma motijo'.

Indijski premier Narendra Modi je na srečanju Nacionalne demokratične zveze (NDA) ostro kritiziral nekdanjega premierja Jawaharlala Nehruja zaradi sporazuma o vodi Inda, češ da je ta sporazum »protikmečki« in da je Nehru z njim dvakrat razdelil Indijo. Modi je trdil, da je Nehru priznal, da sporazum Indiji ne prinaša koristi in da je bil bolj naklonjen Pakistanu, kar je škodovalo indijskim kmetom. Kongresna poslanka Priyanka Gandhi je Modiju odgovorila, da se izogiba odgovornosti s tem, ko krivi Nehruja.

Pakistanska vlada je pozdravila odločitev Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu, ki potrjuje pravice Pakistana v skladu s pogodbo o vodah Inda (IWT). Sodišče je odločilo, da mora Indija na splošno dopustiti neomejen pretok vode iz zahodnih rek v Pakistan. Indija v arbitražnem postopku ni sodelovala in je večkrat ugovarjala pristojnosti sodišča.